Kako pišemo imena držav?

Jutri pa na sestanek v England! Zveni malce nenavadno, kajne? Seveda, saj tega v slovenskem jeziku nikoli ne uporabljamo. Po določilih Slovenskega pravopisa se namreč imena držav zapisujejo podomačeno – England je torej Anglija, France Francija, USA pa ZDA. Enako velja tudi za imena celin in pokrajin (vsaj tistih bolj znanih).

Kaj pa oceani, morja, reke in potoki?

Tudi oceane in morja vedno podomačimo, zato gremo plavat v Atlantik, Egejsko morje in Indijski ocean. Pri rekah zadeva ni tako enostavna – bolj znane podomačimo, manj znane pustimo v izvirniku. Na naslednjem službenem izletu boste šefa torej naložili v čoln in ga spustili po reki Donavi…

Kaj pa imena potokov – jih pišemo po domače ali ohranjamo izvirna imena? Odgovor se ponuja sam od sebe – koliko tujih potokov pa sploh poznate?

Mont Blanc ali Bela gora?

Izraza Bela gora najbrž niste videli prav velikokrat in to zato, ker ime najvišje evropske gore ohranjamo v izvirniku. Z vsemi gorami pa ni tako, saj nekatere bolj znane tudi podomačimo, prav tako tudi gorovja. Slovenci pač radi hodimo na Mont Blanc in Mount Everest, občasno pa tudi na Kilimandžaro in v Pireneje. Seveda pa še najraje na Triglav, kjer na srečo tudi ni nobene dileme, kako ga pisati…

Mesta – po tuje ali po domače?

Kaj boste torej napisali v potni nalog, ko boste obiskali poslovnega partnerja v francoskem glavnem mestu – Paris ali Pariz? Prava je druga možnost, saj imena večine bolj znanih krajev poslovenimo. Zakaj pa samo imena večine? Ker mesti, kot sta New York in München, pišemo kar v izvirniku, čeprav ju seveda pozna ves svet.

Zakaj pa torej Pariz, Dunaj, Džakarta, Hirošima in Benetke pišemo po domače? Največkrat zato, ker so tudi zgodovinsko povezana s Slovenci ali pomembna za Slovence, zato so se v preteklosti za njih uveljavili bolj domači izrazi. »Grem v Vijeno« se pač sliši malce nenavadno, ni res?

Na pomoč, še vedno ne vem, kako naj zapišem določeno zemljepisno ime v pomemben službeni dokument!

Hja, povsem vas razumemo. Pravila zapisovanja zemljepisnih imen po domače ali v izvirniku so včasih res malce nejasna, obstaja pa tudi veliko izjem. Če niste prepričani, odprite Slovenski pravopis (ali pa ga obiščite kar v elektronski obliki) in preverite konkretno ime. V pomoč pa vam bosta zagotovo tudi naslednja dva vira:

Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku

Seznam držav, ozemelj in valut

Pa srečno pot!

Ali prevajalci uporabljajo kar Google Translate?

Googlov prevajalnik je sicer resda dokaj uporabno orodje, ko želimo vsaj približno razumeti spletno stran v tujem jeziku, poiskati pomen fraze, s katero smo se srečali, ali pa prevesti posamezno besedo, vendar pa gre vseeno za preveč enostavno rešitev, da bi si z njo lahko pomagali profesionalni prevajalci.

Prevajalska orodja, ki jih uporabljajo profesionalni prevajalci, so mnogo bolj napredna in zapletena kot običajni prevajalniki, seveda pa so zato tudi precej bolj zahtevna za uporabo. Če lahko denimo v Google Translate preprosto prilepimo besedilo in dobimo prevod, pa so uporabniške funkcije prevajalskih orodij neprimerno bolj zapletene.

Kako delujejo prevajalska orodja?

Prevajalska orodja oz. strokovno rečeno »orodja za računalniško podprto prevajanje« prevajalcu omogočajo shranjevanje že prevedenih enot in njihovo ponovno uporabo pri nadaljnjih prevajalskih projektih. Program besedilo razdeli na segmente oziroma prevodne enote (navadno stavke, lahko pa tudi manjše odseke), prevajalec pa se pomika od enote do enote in v ciljna polja vnaša prevode. Vsaka prevedena enota se samodejno zapiše v pomnilnik prevodov in je od tega trenutka na voljo za vsa morebitna bodoča ujemanja. Pomnilnik prevodov je ob nakupu prazen in kot tak popolnoma nekoristen. Njegova koristnost se pokaže šele po nekajkratni uporabi, ko prevajalec že ustvari podatkovno zbirko, ki mu olajša delo. Prevajalec z vsako rabo pomnilnika prevodov poveča podatkovno zbirko in jo naredi bolj uporabno. Še več podrobnosti o prevajalskih orodjih boste našli tudi v Wikipedii.

Kakšne so prednosti prevajalskih orodij?

Prevajalska orodja prevajalcu pri določenih vrstah besedil omogočijo hitrejše in enostavnejše delo, obenem pa izboljšajo tudi kakovost prevoda. To je izjemno pomembno predvsem pri besedilih, kjer je zahtevana velika doslednost, denimo pri navodilih za uporabo, pa tudi pri številnih drugih tehničnih, pravnih in znanstvenih besedilih. Prevajalski programi namreč sproti ustvarjajo bazo obstoječih prevodov, kar prevajalcu omogoča, da ohranja doslednost terminologije in s tem poskrbi za vrhunsko kakovost prevoda.

Zbirka prevodov, ki jo sproti ustvarjajo prevajalska orodja, prevajalcu omogoči hitrejše delo, saj lahko določene stavke ali fraze, ki se ponavljajo, zlahka vstavlja v prevedeno besedilo in mu jih torej ni treba vsakič znova prevajati. To prevajalcu olajša delo, za vas pa to lahko pomeni tudi cenejši prevod: ponovitve se običajno namreč zaračunajo po občutno nižji ceni kot pa besedilo, ki ga je treba na novo prevesti.

Zakaj torej še vseeno potrebujemo prevajalce?

Razlogi so številni, začeli pa bomo z najočitnejšim: posebnosti slovenskega jezika. Skloni, spoli, dvojina – to so le nekatere od posebnosti, s katerimi se prevajalska orodja ne znajdejo vedno najbolje. Prevajalec bo znal iz konteksta izluščiti pravo obliko, prevajalski programi pa zaenkrat žal še niso dovolj pametni. Drug pomemben vidik pa je seveda strokovna terminologija. Orodja, ki bi brezhibno in samodejno prevajalo pravno terminologijo, ali farmacevtsko, strojniško, finančno itd., še niso razvili. Zagotovo veste tudi, da se nekatere besede lahko glede na kontekst prevajajo precej različno. Ko na take primere naletimo v Googlovem prevajalniku, je vse skupaj seveda zelo smešno, v praksi pa to lahko pomeni naravnost katastrofalen prevod, kar lahko povzroči obilico slabe volje in visoke stroške. Usposobljen prevajalec pa bo vse te napake zlahka preprečil ter tako poskrbel za kakovosten prevod in vaše zadovoljstvo.

Brcniti vedro

Brcniti vedro tudi v našem jeziku povzroča težave, saj lahko vendar pričakujemo razlitje vode ali bolečino v nogi! Ampak to ni nič v primerjavi s težavami angleško govorečih ljudi, saj frazem brcniti vedro (kick the bucket) v angleščini pomeni nič manj kot umreti. Ko Angleži torej brcnejo vedro, se mi stegnemo. Preprosto, kajne?

Drži svoje konje!

Kaj? Pa saj vendar nimam konjev … Brez skrbi, če vam v angleščini kdo ponudi besede hold your horses vam ne bo treba takoj v konjušnico – frazem namreč pomeni le, da se umirite in dobro premislite o nameravanem. No, ko boste že pri tem, lahko poskrbite tudi, da kovačeva kobila končno enkrat ne bo bosa …

Skočiti od petelina do osla

Potem pa še do krav, prašičev, čebel in zajcev, kaj? Tole se sliši kot običajen dan slovenskega kmeta … Če pa vam kak Francoz reče, da ste skočili od petelina do osla, vam s tem hoče povedati, da v pogovoru skačete s teme na temo brez kakršnegakoli smisla. Ti Francozi pa res govorijo kot raztrgani dohtarji, kaj?

Biti v puranovem letu

Očitno gre večina puranov v Španiji skozi zelo težavno obdobje, saj frazem pomeni težavna leta v življenju. Tale puberteta je pa za slovenske najstnike res puranja, kajne?

Imeti ščurka

Zadnja živalska, obljubimo! Se vam kaj dozdeva, kaj bi lahko v francoščini pomenil frazem imeti ščurka? Ne, ne pomeni enako kot v slovenščini imeti mačka, temveč pomeni, da je nekdo depresiven. Če za mačkom takoj dobite še ščurka, to torej pomeni, da vas pijača spravlja v slabo voljo!

Imeti las v roki

Imeti las v roki v naših krajih preprosto pomeni, da si frizer, kaj pa drugega? Francozi pa spet vse zakomplicirajo! Avoir un poil dans la main je v francoščini namreč skoraj žaljivka, ki pomeni, da je nekdo izjemno len. Ko boste torej naslednjič prijeli las v roke, se pošteno zamislite nad seboj …

Prositi brest za hruške

Hja, prositi brest za hruške je v španščini podobno kot v angleščini videti letečega pujsa, v albanščini čakati na nekaj, kar se zgodi 36. avgusta ali pa na Kitajskem videti sonce vzhajati na zahodu. Brest bo torej dal hruške ob svetem Nikoli ali pa takrat, ko bo zmrznil pekel.

Kaj lektura sploh je?

Pojem lektura zajema končni pregled besedila, preden se to začne uporabljati. Lektoriramo torej tako avtorska besedila kot tudi tista besedila, ki so bila prevedena. Čeprav mnogi mislijo, da lektura zajema le pregled vejic in zamenjavo kakšne besede, pa gre za precej bolj zahteven, zapleten in pomemben proces.

Je lektura torej sploh potrebna v primeru prevedenih besedil, ki jih je pregledal že profesionalni prevajalec? Odgovor je pritrdilen – ne nazadnje sta prevajalec in lektor strokovnjaka vsak na svojem področju, zato je prav, da opravita vsak svoje delo. Ne smemo pozabiti niti na dejstvo, da gre za proces, pri katerem je potrebna izjemna natančnost in doslednost, ker pa smo ljudje zmotljivi, je vsekakor bolje, da vsako besedilo pregledata dva para oči.

Lektura je v prevajalski dejavnosti nekako splošen pojem za pregled besedila. Poznamo pa več vrst pregledov. Spodaj naštevamo nekaj različnih načinov pregleda besedil (tudi z angleškimi sopomenkami), ki so del prevajalskega procesa:

Vir: Združenje prevajalskih podjetij

Za katera besedila je lektura priporočljiva in za katera besedila je obvezna?

Lektura je priporočljiva za vsa besedila, je pa res, da je pri nekaterih malce manj nujna. Če besedila prevajate le za svojo lastno uporabo (če denimo pišete diplomo in potrebujete prevod strokovnega članka, ki ga boste uporabili le za boljše razumevanje raziskovanega področja), potem lektura ni obvezna. Enako velja tudi, če gre za besedila za interno uporabo, denimo za besedila, ki jih boste uporabljali le znotraj podjetja, pri katerih kakšen manjši tiskarski škrat ne pomeni prave katastrofe.

Pri besedilih, ki so namenjena objavi ali celo tisku, je stvar precej drugačna. V tem primeru je lektura/pregled skorajda obvezen del procesa. Le predstavljajte si, da pripravite publikacijo, v katero vložite ogromno časa in denarja, ko pa jo po tisku dobite v roke, pa ugotovite, da vsebuje kakšno očitno napako. Neprijetna situacija, kajne? Ko primerjate stroške lekture in ponatisa publikacije, je tako lektura zagotovo še vedno neprimerno boljša izbira.

Tudi besedila, ki niso namenjena tisku, bodo pa javno objavljena (denimo na spletnih straneh), je pametno lektorirati. Dandanes se vsaka javno objavljena napaka namreč kot blisk razširi po svetovnem spletu, kar vašemu podjetju zagotovo ne bo zvišalo ugleda. Mislite, da se bodo vaše stranke odločile za vas, če bodo v vaših besedilih opazile večje napake? S kakovostnim in jezikovno pravilnim besedilom boste naredili precej boljši vtis, obenem pa boste svoje potencialne stranke zlahka prepričali, da ste vredni njihovega zaupanja.

Politiki, ki bi si želeli boljših prevajalcev

Nikita Hruščev, znameniti sovjetski premier v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, je na višku hladne vojne podal izjavo, ki so jo ameriški prevajalci interpretirali kot pokopali vas bomo. Lahko si zamislite, da je kaj takega le še poslabšalo napetost, ki je takrat vladala med državama. Fraza, ki jo je Hruščev dejansko izrekel, je bila po pomenu bližje preživeli vas bomo, ki je, kljub temu da ni posebej prijazna, še vedno precej manj konfliktna izbira.

Podobno napako so storili tudi prevajalci nekdanjega ameriškega predsednika Carterja, ki so njegove besede vaše želje za prihodnost ob obisku na Poljskem prevedli v precej neposrečen izraz vaša poželenja za prihodnost. Morda zveni smešno, vendar je gotovo povzročilo nekaj diplomatske škode…

Podjetja, ki so odštela velike denarce, da so popravila prevajalske napake

Šefi velike multinacionalne banke HSBC so verjetno izrekli kar nekaj grdih besed, ko so ugotovili, da so njihovo oglaševalsko kampanjo s sloganom Ne predvidevajte ničesar v več državah napačno prevedli kot Ne storite ničesar. In koliko jih je to kaj stalo? Zgolj približno 10 milijonov ameriških dolarjev, ki so jih porabili za novo kampanjo z namenom, da popravijo posledice prvotne kampanje.

Tudi znamenita ameriška kampanja Got Milk? (Imate mleko?) je povzročila več škode kot pa koristi, ko so jo (neuspešno) prilagodili za sosednji mehiški trg, saj je v španščini izražala vprašanje Ali izločate mleko? Mehiške mamice niso bile navdušene, ameriška mlekarska industrija pa je zagotovo izgubila precej ugleda pri sosedih…

Blagovne znamke, ki si niso zaslužile amaterskega pristopa pri vstopu na nov trg

Tudi pri uvajanju blagovnih znamk na tuje trge je seveda treba pomisliti na ustrezno prevajanje/prilagajanje imena blagovnih znamk, sicer se kaj hitro zgodijo poslovne katastrofe. To dobro vedo lastniki blagovne znamke kanadskega viskija Canadian Mist, ki na nemškem trgu niso bili ravno priljubljeni, saj jih dober prevajalec ali nemško govoreči marketinški strokovnjak ni opozoril, da mist v nemščini pomeni gnoj. Le kdo bi zameril Nemcem, da ne želijo kupovati kanadskega gnoja? Nespretno prilagajanje imen ob vstopu na nov trg pa gotovo obžalujejo tudi v Nokii – ime njihovega modela telefona Lumia se v španščini namreč uporablja kot nekoliko zastarel izraz za prijateljico noči.

Investicija v profesionalne prevode se vedno izplača

Nauk zgornjih delno zabavnih, delno pa poslovno katastrofalnih zgodb? Investicija v profesionalne prevode se vedno izplača, saj vas lahko majhne napake drago stanejo…

Google Translate

Google Translate je verjetno najbolj znan in najbolj priljubljen pripomoček za prevajanje, prav pa nam lahko pride tudi na potovanjih, ne le v pisarni. Na svoj pametni telefon si lahko namreč namestite aplikacijo, s pomočjo katere lahko hitro in učinkovito prevedete fraze, ki jih potrebujete med pogovorom z domačini. Če niste povsem prepričani, kako se besede v tujem jeziku izgovorijo, lahko svojemu sogovorniku pokažete kar zaslon telefona in se tako izognete popolnoma napačni (in izjemno smešni) izgovarjavi. Seveda bo pri uporabi Googlovega prevajalnika prišlo tudi do kakšnega smešnega in povsem nepravilnega prevoda – a to bo zagotovo poskrbelo za nepozabne spomine in zabavne zgodbe za prijatelje.

Aplikacija Google Translate vam omogoča tudi vizualno prevajanje: fotoaparat svojega pametnega telefona preprosto usmerite v napisano besedilo in že boste dobili prevod. Če pa si želite izvedeti, kaj vam v tujem jeziku razlaga receptor ali natakar, pa lahko uporabite tudi napredno funkcijo prevajanja izgovorjenega besedila – aplikacija preprosto prevede vse, kar sliši.

WayGo

Potujete v Azijo? Potem vas bodo druge aplikacije morda pogosto pustile na cedilu, saj nekoliko slabše razumejo zapletene pisave prelepih azijskih držav. Aplikacija WayGo spada med redke, ki omogočajo prevajanje kitajščine, japonščine in korejščine; jezikov, ki jih večina popotnikov verjetno ne razume preveč dobro. Z aplikacijo WayGo to ne bo več težava: fotoaparat svojega pametnega telefona preprosto usmerite v pismenke, ki jih želite razvozlati, in že boste dobili bolj ali manj točen prevod.

SMS Translator

Osebna komunikacija v jeziku, ki ga ne razumete, še nekako gre – malce pokrilite z rokami, nekajkrat glasno ponovite ključno besedo, morda se zatečete k risanju in naenkrat ugotovite, da je vse dogovorjeno. Komunikacija preko SMS sporočil pa je precej bolj zapletena, a vseeno se na potovanjih občasno zgodi, da se morate kaj dogovoriti tudi na ta način: morda morate lastnika apartmaja, v katerem boste spali, obvestiti o uri prihoda, morda morate odpovedati hotel ali pa rezervirati vstopnice za predstavo, ki bi si jo radi ogledali.

Aplikacija SMS Translator deluje na povsem enostaven način: vanjo vpišete sporočilo, ki ga želite poslati, izberete jezik, v katerega naj aplikacija sporočilo prevede, dodate še telefonsko številko naslovnika in sporočilo v ciljnem jeziku je poslano. Postopek je enostaven tudi za prejeta sporočila: aplikacija lahko avtomatsko prevede vsa prejeta sporočila v vaš jezik, zato jih boste zlahka razumeli.

Ste kaj lačni?

Ko boste v tujini želeli pojesti kaj dobrega, boste hrano seveda morali naročiti v angleškem jeziku. Če si boste želeli privoščiti ocvrt krompirček, boste v Veliki Britaniji morali naročiti chips, v ZDA pa French fries, če pa bi raje krompirjev čips, pa v Veliki Britaniji poprosite za crisps, v ZDA pa za potato chips. Če si boste za konec obroka zaželeli še piškot, boste morali Angležem povedati, da želite biscuit, Američanom pa naročite cookie.

Radi nakupujete?

Če se boste v tujini podali na nakupovalni izlet, vam bo zagotovo prav prišla informacija, da se puloverju po britansko reče kar pullover ali pa jumper, po ameriško pa sweater. Superge so po ameriško sneakers, po britansko trainers, naramnicam pa Britanci rečejo braces, Američani pa suspenders.

Boste našli pravo nadstropje?

Nadstropja so pogost vir nesporazumov, ko primerjamo britansko in ameriško angleščino. Britanci pritličju namreč rečejo ground floor, tako kot pri nas, Američani pa temu delu stavbe pogosto rečejo kar first floor, torej prvo nadstropje. In kako se torej reče nadstropju, ki je nad pritličjem? Britanci se spet zgledujejo po nas in mu rečejo first floor, Američani pa štejejo naprej, zato je to nadstropje zanje že second floor (drugo nadstropje). Če ne boste pozorni, boste kaj kmalu pristali v napačnem nadstropju …

Gremo na počitnice!

Tem boste v pogovoru z britansko govorečimi prijatelji rekli holiday, ameriškim prijateljem pa boste lahko zaupali, da greste na vacation. Ko boste prispeli na svojo destinacijo, boste za prevoz s podzemno železnico v britanskih mestih uporabljali underground, v ameriških pa subway. Če si boste želeli ogledati kakšno turistično znamenitost in boste za to morali čakati v vrsti, bo to v Veliki Britaniji queue, v ZDA pa line. In če vas bo med potovanjem zgrabil glavobol, zaradi katerega boste želeli v bližnji lekarni kupiti aspirin, bodite v Veliki Britaniji pozorni na napis chemist’s, v ZDA pa poiščite drugstore ali pharmacy. Še ena stvar, ki jo boste na potovanju zagotovo potrebovali: če morate obiskati WC, v Veliki Britaniji povprašajte za loo, v ZDA pa za restroom.

Tako blizu, a vseeno tako daleč …

Obstaja kar nekaj besed, ki se tako v britanski kot tudi v ameriški angleščini zapišejo in izgovorijo izjemno podobno – vseeno pa med njimi obstaja majhna razlika. Po britansko je barva tako colour, po ameriško pa color, letalo je lahko aeroplane ali airplane, ček je lahko cheque ali check, gledališče je lahko theatre ali theater, siva pa je lahko grey ali gray. Obnašanje je lahko behaviour ali behavior, sosed je neighbour ali neighbor, humor je humour ali pa kar humor, govorica pa rumour ali rumor.